Z Jahorine do Mostarja
Mostar je ena najbolj poznanih turističnih točk v Bosni inHercegovini, saj se tam po ulicah sprehajajo ljudje res iz celega sveta. Do Mostarja se lahko z Jahorine odpravite na enodnevni izlet, lahko pa tudi na poti nazaj proti domu, saj je od tam ves čas avtocesta do hrvaške meje.
Midva s Tomažem sva se tja odpravila na enodnevni izlet, saj sva se domov vračala v smeri Jajca in Drvarja. Že sama pot proti Mostarju je čudovita. Nikoli si nisem predstavljala da po bosanskih tleh tečejo tako čudovite reke v tako lepih kanjonih obkroženih z gorskimi masivi. Neretva je še ena v nizu prekrasnih smaragdno zelenih rek in je s svojo naravno lepoto res vredna ogleda. Vso pot proti Mostarju so ob cesti restavracije, ki ponujajo jagenjčke izpod peke, ki so tam lokalna specialiteta. Zelo zanimivo je na neki točki ob poti videti, kako se prav očem vidno spremeni podnebni pas iz celinskega v mediteranskega, saj je Mostar vse bližje proti obali. Kar naenkrat se rastje iz gostegega gozdu spremeni v redkejša drevesa in nizko grmičevje, res zanimivo.
Prelepa Neretva
Na poti sva se večkrat ustavila, da sva občudovala pogled na čudoviti kanjon Neretve, ki enostavno vzame sapo. Ko se približuješ Mostarju, je ob cesti vedno več prodajalcev sadja, v poletni sezoni posebej breskev, ki so pridelane v tem okolišu, kasneje pa še mandarin, ki so v dolini Neretve še posebej znane. Tomaž je kupil zaboj breskev in res so bile odlične, okus so imele čisto po domačih, kar je danes že prava redkost.
Mostar je preseneljivo večje mesto kot sem pričakovala, imajo celo svoje letališče, česar prej nisem vedela. V času, ko sva bila s Tomažem tam, je bila temperatura v mestu pasjih 43 stopinj celzija in je bilo eno izmed najbolj vročih evropskih mest. Avto sva parkirala blizu centra in se odpravila proti peš coni v centru mesta. Uličice mesta vsaj mene malce spominjajo na Baščaršijo, saj je vrvež po ulicah zelo živahen, poln pisanih trgovinic s spominki in raznih barov, restavracij, kjer omamne dišave odlične bosanske hrane neustavljivo vabijo. Gneča v mestecu je bila ogromna, komaj si se prebijal skozi ulice, ki so bile polne turistov vseh narodnosti. Most čez Neretvo, ki je najbolj znan prizor Mostarja je čudovit, s prekrasnim razgledom na starinske stavbe v stilu obmorskih mestec. Res je lepo mesto, razumem zakaj ga turisti obožujejo, želim si ga edino obiskati enkrat, ko bo manj vroče in manj ljudi, da se v miru naužijem njegovih lepot.
Mostar
Od tu naju je pot vodila v Počitelj, meni eno najlepših mest kar sem jih videla z neverjetno mešanico muslimanske in srednjeveške kulture. Neverjetno je, ko se povzpneš na trdnajvo ki mogočno stoji nad mestecem in od tam videti slikovite, pravljične kamnite hiške in krasno džamijo, ki se razprostirajo po vzpetinah pod trdnjavo, katere korenine segajo vse tja do 14. stoletja. Vsekakor si ga morate ogledati če boste v bližini, je več kot vredno. S Tomažem sva od tu pot nadaljevala proti Međugorju, cerkvi, ki je nastala po tem, ko se je po pričevanju dvema mladima pastiricama prikazala Marija. Od takrat je kraj obiskalo že okoli 20 milijonov romarjev in je ravno zaradi te moči povezovanja ljudi, zanimiv kraj za obisk.
Počitelj
Ker je bila na dan najinega potepanja res neznosna vročina sva se za konec odpravila proti slapovom Kravica, kjer sva upala, da se bova lahko vsaj malo ohladila. Za vstop v park slapov Kravica se sicer plača vstopnina, ampak so cene kot po celi Bosni in Hercegovini nizke in dostopne. Presenečena sem bila nad velikostjo in lepoto slapov, predstavljala sem si, da bo to nekaj majhnega, vendar sem ugotovila da so slapovi prav obsežni in nič kaj majhni, res lep prizor, sploh ob takšni vročini. Ljudi je bilo ogromno, saj so v teh dneh vsi željno iskali prijetno ohladitev. Okoli slapov je dovolj veliko jezero da se v njem zaplava, okoli njega pa prijetna prodnata tla, kjer se v prijetni senci lahko spočiješ in osvežiš. Vsekakor lep izlet za en dan z Jahorine, ki ga z veseljem priporočim vsakomur.
Kategorija: Izleti
Komentarji: Ni komentarjev
